Nadaljujemo sprehodom po klubih pred začetkom spomladanskim delom prvenstva. Tokrat smo se pogovarjali s trenerjem Gažona Robertom Zirensteinom, ki se ga nekateri še spomnijo kot mednarodnega sodnika.
Po zaključku sodniške poti ste se podal med trenerje. Kako je prišlo do te odločitve?
Zaradi dolgoletne kariere v sodniških vrstah je večina pozabila, da sem svojo pot začel kot trener, najprej v Kopru in po končanem študiju na DIF-u v NK Piran. Res je, da so bili začetki moje trenerske kariere še v stari Jugoslaviji. Uf, dolgo je od tega.
K povratku v trenerske vode me je povabil direktor nogometne akademije
FC Koper
,
Luis Aragon Bayona
, ki me je navdušil z njegovo vizijo, načinom dela in bogatimi izkušnjami iz znamenitega kluba
Barcelona
. V FC Koper sem delal pet sezon, nato pa sem trenersko pot nadaljeval v nogometnem klubu
NK Gažon
. Za to so "krive" hčerke, ki so igrale v dekliških selekcijah, sam pa sem priskočil na pomoč kot trener v ekipah dečkov in U17.
Kako se spopadate z morebitnimi predsodki ali stereotipi, da trenirate žensko ekipo?
Sam s tem nimam nobenih težav saj mi je to delo v veselje. Občudujem pa naša dekleta, ki imajo moč, da se spopadajo s predsodki in stereotipi, ker igrajo nogomet, a so še vedno tu. Ponosen sem na to, kaj smo storili z žensko ekipo, ponosen na nivo nogometa, ki ga igramo in s tem kar prikažemo na igrišču in zunaj tega!
Kako bi opisali svoj trenerski slog in katere vrednote v nogometu so vam najpomembnejše?
Kot trener najraje delam z igralkami, ki se rade učijo in želijo svoje znanje nadgraditi. Igralk ne iščemo v drugih klubih ampak jih poskušamo ustvarjati v naši nogometni šoli. Raje delam z igralkam iz drugih športov, kjer so navajene na disciplino in prevzemanje odgovornosti. Igro in sistem prilagajamo igralkam, ki so v tistem trenutku na razpolago in ne tekmecem. Všeč mi je hitra, dinamična igra, z veliko teka in borbe. Pri igranju nogometa ne gre samo za igro, gre za način življenja. Življenja s športom. Gre za izgradnjo samozavesti, ustvarjanje medsebojnih odnosov, prijateljstva, doživljanja občutkov uspešnosti. Zabavo.
Kako gledate sedaj na sojenje iz trenerske perspektive
Sojenje je v Sloveniji vrhunsko organizirano, kar pa ne pomeni, da so vse sodnice in sodniki dobri.
Sodniki delajo napake, tako kot jih delamo trenerji, težava je v tem, da so mladi sodniki velikokrat prepuščeni sami sebi in jih premalo kontrolirajo, oz. opozarjajo na njihove napake. Zaradi tega te napake postanejo navada. Včasih se ne zavedajo, da si tudi dekleta, ravno tako kot v moškem nogometu želijo in zaslužijo pošteno sojenje in angažirane sodnike.
Gažon je debitant v letošnji SŽNL. Kakšni so kratkoročne in dolgoročne ambicije kluba?
Težko govorim o ambicijah kluba. To bi bilo bolj vprašanje z našega predsednika. Vsekakor bi si kot trener želel, da bi ekipa v prvi sezoni pridobila čim več izkušenj, da bi igralke ekipe U17 in U15 imele v nogah čim več tekem in bi bil prehod v višjo kategorijo čim lažji. Na dolgi rok, pa bi si želel da bi tudi z žensko člansko ekipo na Obali igrali nogomet na najvišjem nivoju ob tem pa ne bi zanemarili razvoja lastne mladinske šole.
Kakšna je vaša splošna ocena jesenskega dela?
Jesenski del se je odvijal po pričakovanjih, brez večjih presenečenj. Osvojili smo 4 točke in presegli črne napovedi »kavč« strokovnjakov. Predvsem pa smo ostali povezani in ohranili dobro vzdušje v ekipi. Z optimizmom zremo naprej.
Kateri so bili največji izzivi, s katerimi se je vaše moštvo soočilo med jesenskim delom
prvenstva?
Rezultate in igro ekipe so v veliki meri krojile poškodbe in pomanjkanje kadra, krasila pa borbenost. Grenak priokus nam je vsekakor pustil poraz proti
Dravi
, v končnici tekme z 1:0, po tem, ko nismo izkoristili dveh čistih priložnosti, delitev točk na domači tekmi proti
Krimu
, po tem ko smo zapravili več čistih priložnosti in izguba točk proti
Cerkljam
z 2:1 po tem, ko smo vodili z 1:0 in imeli priložnost za povišati prednost na 2:1. Vendar nogomet je tak, včasih ti da, drugič vzame.
Pred začetkom spomladanskega dela se je ekipi priključila Mia Olič iz Krima. So se zgodili
še kakšni prihodi/odhodi?
Točno, Mia Olič se je vrnila v matični klub, kar predstavlja za nas veliko okrepitev. Drugače so se Igralke z izkušnjami iz višjega nivoja tekmovanja, okrepitve, priključile že v poletnem prestopnem roku, med katerimi bi izdvojil vratarko reprezentance U19
Nadin Ferk
in
Niko De Faveri
, ki imata tudi najvišjo minutažo v ekipi. Zimske okrepitve predstavljajo tudi igralke lastne šole, ki so v teh mesecih dopolnile 16 let. Odhodov ni bilo.
Ste zadovoljen s potekom priprav?
Dekleta so med pripravami trdo in vztrajno delala. V klubu nam je predsednik poskušal zagotoviti najboljše možne pogoje za izvedbo priprav. Zahvaliti se moramo za razumevanje in pomoč
Kateri elementi igre ste identificirali kot ključne za izboljšanje ekipe v nadaljevanju sezone?
Več tekem, še boljši pogoji za treninge, uporaba fitnesa, pozitivno razmišljanje. V trening tekmah z nasprotnicami iz Nemčije in Avstrije smo lahko prišli do zaključka, da kljub temu, da imajo slednji neprimerljivo boljše pogoje za delo, opremo, igrišča, fizioterapevtsko službo in finance, ni bilo velike razlike na igrišču. To je velika spodbuda za nadaljnje delo.
V prvem krogu spomladanskega dela boste doma gostili Radomlje. Kakšen je načrt do
tega obračuna?
V zadnjem tednu bomo do tekme opravili še tri treninge, tekma bo že v petek. Veselimo se tekme z Radomljami, saj bomo prvič letos lahko igrali na svojem igrišču v Gažonu pred svojo domačo publiko.
Na koncu, ali bi kaj dodali, kar morda še nismo omenili, in bi bilo zanimivo za naše bralce
izvedeti?
Vsem, ki boste članek prebrali, bi rad pojasnil, da v ženskem nogometu ni vse tako rožnato in urejeno kot bi se mogoče želelo prikazati. Še vedno se delajo ogromne razlike med moškim in ženskim nogometom, tako v finančnih sredstvih, ki jih ženski klubi dobijo za delo med letom, ki znaša praktično nič, kot v pogojih, pod katerimi se tekme odigravajo, igrišči na katerih se tekme odvijajo in pozornosti, katere so dekleta deležna. Dekleta za nogomet uporabljajo svoj proti čas, dopust, velikokrat svoja lastna finančna sredstva in pomoč staršev, klubov in peščice sponzorjev. Kljub temu in kljub različnim predsodkom dekleta vztrajajo, kljubujejo, se borijo in živijo z nogometom, nogomet pa igrajo iz ljubezni do nogometa, ne iz ljubezni do denarja. Želim si, da bi to bralci razumeli, ker si dekleta v nogometu zaslužijo spoštovanje!
